Na trenutni stopnji obramba UAV na nizki nadmorski višini temelji predvsem na osnovnih tehničnih sredstvih, kot so radarsko zaznavanje in senzorska omrežja. Z izvajanjem celovitega spremljanja in natančne identifikacije različnih elementov grožnje na nizki nadmorski višini, vključno z ovirami na tleh in nepooblaščenimi letečimi UAV-ji, se učinkovito izogiba varnostnim tveganjem, ki jih povzročajo ustrezne letalske dejavnosti. Kot ključna podporna tehnologija v obrambnem sistemu na nizki nadmorski višini obseg uporabe radarskega odkrivanja široko pokriva ključne povezave, kot so odkrivanje ciljev, ocena stopnje grožnje in načrtovanje strategije protiukrepov. Njegov glavni cilj je natančno upreti se različnim potencialnim grožnjam, ki ogrožajo javno varnost in posegajo v osebno zasebnost, ter zagotoviti varno in stabilno delovanje zračnega prostora na nizki nadmorski višini. Z vidika trenutnega stanja tehnične uporabe načela uporabe tehnologije radarskega zaznavanja vključujejo predvsem tri glavne vidike: osnovni princip delovanja radarja, načelo natančne identifikacije cilja in pozicioniranja ter dinamično spremljanje v realnem času in načelo hitrega odziva. V dejanskih obrambnih operacijah namenski radarji na nizki nadmorski višini aktivno oddajajo elektromagnetne signale določenih frekvenčnih pasov in natančno sprejemajo odmevne signale, ki jih odbijajo cilji. S pomočjo algoritmov za analizo signala znajo natančno izračunati relativno razdaljo med ciljem in radarjem; hkrati pa lahko na podlagi fizične značilnosti Dopplerjevega učinka dodatno pridobijo informacije o hitrosti radialnega gibanja in prostorskem azimutu cilja. Ti ključni podatki zagotavljajo zanesljivo tehnično podporo za kasnejšo oceno ravni grožnje in oblikovanje ciljnih strategij protiukrepov, s čimer vztrajno dosegajo glavni cilj obrambe UAV na nizki nadmorski višini. Zanašajoč se na različne tehnične tipe, kot so monoimpulzni radar, stožčasti skenirni radar in skriti konični skenirni radar, se lahko sistem za zaznavanje radarja prilagodljivo prilagodi obrambnim potrebam različnih scenarijev uporabe, kot so mestni zračni prostor, okolica letališča in pomembna prizorišča. Medtem lahko ključni parametri, kot so valovna dolžina signala, frekvenčne značilnosti in spremembe amplitude, zbrani med radarsko detekcijo, realizirajo natančno pozicioniranje in identifikacijo atributov različnih vrst ciljev, kot so UAV in fiksne ovire, prek algoritmov za ujemanje funkcij. Na tej stopnji imajo obrambni sistemi na nizki nadmorski višini, zgrajeni na podlagi tehnologije radarskega zaznavanja, običajno odlične zmogljivosti hitrega odziva, ki lahko v zelo kratkem času zaključijo zajemanje trajektorij letenja UAV na nizki nadmorski višini, zaznavanje potencialnih groženj in oceno ravni grožnje, kar zagotavlja trdno referenčno osnovo za obrambno raven odločanja za oblikovanje znanstvenih in razumnih obrambnih strategij.
Pri praktični uporabi obrambnega sistema UAV na nizki nadmorski višini ima tehnologija radarskega zaznavanja pomembne prednosti zaradi svojih edinstvenih tehničnih lastnosti, ki jih je mogoče posebej povzeti v naslednje tri ključne vidike: Prvič, vidna zmogljivost v realnem času. Tehnologija radarskega zaznavanja ima zmožnost neprekinjenega delovanja v vseh vremenskih razmerah. Elektromagnetni signali, ki jih uporablja, so minimalno moteni zaradi naravnega okolja in se lahko stabilno prilagajajo različnim kompleksnim vremenskim razmeram, kot so podnevi, ponoči, močan dež, megla in peščeni viharji. Nenehno zagotavlja realnočasovno in neprekinjeno podporo podatkov o ciljih za obrambno delo UAV na nizki nadmorski višini, kar zagotavlja dinamično učinkovitost zaznavanja obrambnega sistema; Drugič, natančna in zanesljiva natančnost pozicioniranja. V praksi radarskega odkrivanja lahko sprejetje naprednih tehničnih rešitev, kot so fazni antenski nizi in radar s sintetično aperturo (SAR), močno izboljša natančnost prostorskega pozicioniranja ciljev; na tej podlagi lahko v kombinaciji s pomožnimi tehnologijami, kot sta visokofrekvenčno lasersko skeniranje in 3D-modeliranje, stabilno doseže centimetrsko natančnost meritev v različnih scenarijih uporabe, kot so zapleten mestni zračni prostor in območja za dovoljenje na letališčih, ter zagotavlja močno tehnično podporo za natančne protiukrepe; Tretjič, pomembna brezkontaktna prednost. Radarska detekcija je v bistvu tehnologija brezkontaktnega merjenja, ki lahko zaključi celoten postopek detekcije brez neposrednega fizičnega stika z zaznano tarčo. Ta osnovna značilnost ne le poenostavlja postopek zaznavanja in izboljšuje operativno učinkovitost, ampak tudi močno zmanjša motnje postopka zaznavanja na stanje leta cilja ter se učinkovito izogne izgubi opreme in morebitnim varnostnim nevarnostim, ki lahko nastanejo zaradi zaznavanja stika.
