Strategije za izboljšanje zmogljivosti poveljevanja in nadzora kooperativnih operacij proti UAV
Izboljšanje zmogljivosti poveljevanja in nadzora kooperativnih operacij proti UAV je ključnega pomena za obravnavo sodobnih groženj UAV. To je mogoče doseči z optimizacijo učinkovitosti informacijske fuzije in odločanja o poveljevanju z izgradnjo sistemov informacijske fuzije, omrežij za prenos podatkov in inteligentnih modelov odločanja; krepitev učinkovitosti kooperativne bojne organizacije z vzpostavitvijo učinkovitih procesov odločanja in izboljšanjem arhitektur kooperativnega poveljevanja; ter nenehno dvigovanje ravni poveljevanja in nadzora za kooperativne operacije proti UAV z integracijo inteligentnih tehničnih sredstev.
1 Optimiziranje mehanizma združevanja in deljenja informacij
V zapletenih bojiščih okoljih en sam vir informacij težko v celoti in natančno odraža situacijo na bojišču. Združevanje in deljenje informacij iz več virov pa lahko bistveno izboljša natančnost zavedanja situacije in znanstvenost odločanja. Zato je optimizacija mehanizma združevanja in deljenja informacij primarna naloga za izboljšanje zmogljivosti poveljevanja in nadzora.
1.1 Izdelava sistema združevanja informacij iz več virov
Jedro fuzije informacij iz več virov je v reševanju vprašanj, povezanih s standardizacijo heterogenih podatkov in prostorsko-časovno registracijo različnih senzorjev [3]. Nujna je vzpostavitev enotnih podatkovnih standardov in specifikacij vmesnikov, uvedba standardizirane obdelave informacij, pridobljenih iz različnih senzorjev in podatkovnih virov, ter izboljšanje kakovosti in konsistentnosti podatkov. Izdelati je treba sistem združevanja informacij iz več virov, ki uporablja napredne algoritme za združevanje informacij, da bi dosegli poglobljeno zlitje informacij iz več virov, povečali natančnost identifikacije cilja in sledenja ter zagotovili celovito in natančno informacijsko podporo za odločanje pri ukazovanju. Medtem je treba uvesti tehnologije strojnega učenja in globokega učenja, da bi sistemu omogočili samodejno učenje in prilagajanje različnim okoljem na bojiščih in značilnostim ciljev, s čimer bi nenehno optimizirali učinkovitost zlitja informacij.
1.2 Izboljšanje učinkovitosti in kakovosti obdelave informacij
V operacijah proti UAV se razmere na bojišču hitro spreminjajo, zaradi česar sta hitrost in natančnost obdelave informacij kritični. Za pospešitev hitrosti obdelave informacij je treba uporabiti visoko zmogljivo računalniško opremo; Tehnologije za analizo velikih podatkov bi bilo treba sprejeti za pridobivanje zgodovinskih podatkov o letih UAV, predhodno umerjanje ciljnih ravni tveganja in zagotavljanje referenc za obdelavo informacij v realnem času. Tehnologije vzporednega računalništva, kot sta porazdeljeno računalništvo in robno računalništvo, je treba uporabiti za decentralizirano obdelavo podatkov v več vozliščih, kar zmanjša računalniško obremenitev osrednjih vozlišč. Vzpostaviti je treba mehanizme čiščenja podatkov in ocenjevanja kakovosti, ki bodo odpravili napačne in odvečne informacije ter zagotovili kakovost vhodnih podatkov. Poleg tega je treba razviti prilagodljive algoritme filtriranja in modele dinamičnega dodeljevanja uteži za izvajanje ocen točnosti, popolnosti in pravočasnosti informacij v realnem času ter takojšnje odstranjevanje nepravilnih ali nizkokakovostnih informacij. To dodatno poveča natančnost obdelave informacij in zagotavlja zanesljivo podatkovno podporo za sprejemanje ukaznih odločitev.
1.3 Izgradnja varnega in učinkovitega omrežja za prenos podatkov
Izgradnja stabilnega, varnega in hitrega omrežja za prenos podatkov je ključnega pomena za zagotavljanje natančnega in pravočasnega prenosa podatkov med različnimi bojnimi enotami. Prizadevati si je treba za okrepitev varnostne zaščite omrežja z uvedbo šifrirnih algoritmov in mehanizmov za preverjanje pristnosti identitete, varovanjem varnosti procesa prenosa podatkov in preprečevanjem tveganj, kot je uhajanje ali kraja ukaznih informacij. Mobilne bazne postaje 5G bi morale biti nameščene na območjih spopadov, ki bi izkoriščale komunikacijsko tehnologijo 5G za hiter prenos podatkov o zaznavi iz radarskih, optoelektronskih, navigacijskih in drugih senzorjev v poveljniški center, hkrati pa takoj izdajale odločitve in navodila poveljniškega centra bojnim enotam. Skrajšanje časa prenosa informacij stisne operativni cikel OODA in izboljša operativno odzivno hitrost. Poleg tega bi bilo treba integrirati več komunikacijskih sredstev, kot so podatkovne povezave in sateliti, da se zgradi redundantno omrežje in mehanizem dinamičnega usmerjanja z več vzpostavljenimi povezavami za prenos podatkov. V primeru okvar ali motenj glavne povezave je mogoče doseči samodejni preklop na rezervne povezave, s čimer se poveča neranljivost omrežja in zmožnosti samozdravljenja ter zagotovi neprekinjen prenos podatkov.
